Kompas - popolni priročnik za vsakogar

Če se odpravljate v naravo na turo, sprehod ali kampiranje, vam v obvezni opremi zagotovo ne bi smel manjkati kompas. Preberite si, kako uporabljati kompas, njegove prednosti, slabosti in osnovne pojme, ki jih boste pri delu s kompasom zagotovo potrebovali.

Kako uporabljati kompas in kaj to je?

Kompas je orodje, ki služi za ugotavljanje smeri. Njegova osnovna funkcija je orientacija po magnetnem severu. V njegovi notranjosti se nahaja magnet in njegova srebrna magnetna konica kaže smer magnetnega severa. Ker ima Zemlja magnetno polje, ki približno ustreza osi Zemljinega vrtenja, lahko kompas uporabimo za določitev smeri sever-jug, vzhod-zahod ali katere koli vmesne smeri neba.

Uporaba kompasa je odvisna od tega, kakšno vrsto kompasa uporabljate in kakšen je vaš cilj. Tukaj je nekaj splošnih korakov, ki vam lahko pomagajo pri začetku:

1. Nastavite kompas na sever. Vse smeri na kompasu so določene glede na magnetni sever, zato je pomembno, da kompas nastavite na to smer. Če imate osnovni geografski kompas, morate njegovo srebrno magnetno konico nastaviti tako, da kaže smer severa.
2. Določite svoj cilj. Vedeti morate, kam greste, da lahko s kompasom določite smer. To je lahko točka, ki jo želite doseči v gozdu, ali smer, v katero želite iti, da pridete iz točke A v točko B.
3. Določite smer. Kompas držite vodoravno pred seboj in ga premaknite tako, da srebrna magnetna konica kaže na sever. Nato celoten kompas vrtite, dokler konica ne kaže smeri, v katero se želite odpraviti. Puščica, ki kaže na magnetni sever, vam bo pomagala določiti, kam se želite odpraviti.
4. Izberite si trdno točko v daljavi, ki bo v smeri, v katero se želite odpraviti. To je lahko drevo, skala ali druga izrazita točka, ki je oddaljena nekaj sto metrov ali več.
5. Napredujte v smeri, ki jo kaže kompas. Kompas držite pred seboj in se usmerite proti trdni točki, ki ste si jo izbrali. Če se počutite zmedeni ali pridete na razpotje, kjer se morate odločiti, kam naprej, lahko ta postopek ponovite, da preverite smer.

Kako uporabljati kompas z zemljevidom?

Zunaj na terenu je pomembno ne le znati uporabljati kompas, temveč ga znati uporabljati skupaj z zemljevidom. V podrobnem navodilu boste izvedeli, kako to storiti. Paziti pa je treba na to, da uporaba zemljevida in kompasa zahteva določeno prakso in izkušnje na terenu. Vplivajo lahko na vas neprimerne svetlobne razmere, neravnost terena ali naravne ovire, s katerimi zemljevid ne računa.

Zemljevid položite na ravno podlago: Zemljevid položite na ravno podlago, da bo raven in nestisnjen, ter ga postavite tako, da bodo vrhovi gora, doline in druge terenske značilnosti na enaki ravni kot v resnici.

Zemljevid usmerite na sever: Prepričajte se, da imate zemljevid pravilno obrnjen. Če na zemljevidu sever ni označen, ga lahko poiščete s pomočjo kompasa, tako da kompas položite na zemljevid in zemljevid obračate, dokler severna puščica kompasa ne kaže natančno proti severu na zemljevidu.

Pripravite si smer hoje: S pomočjo kompasa ugotovite smer, v katero morate iti. Kompas položite na zemljevid tako, da rob kompasa poteka skozi točko, iz katere želite iti, in da njegova severna puščica kaže proti severu na zemljevidu. Nato kompas vrtite tako, da njegove smerne številke kažejo v točko, v katero želite iti. Spremljajte smer na kompasu in si jo zapomnite.

Usmerite kompas: Kompas obrnite tako, da bo severna puščica na kompasu kazala na sever. Zdaj bi morala biti smerna številka, ki ste si jo zapomnili, na kompasu nameščena natanko tam, kjer se nahaja puščica na njegovem robu.

Usmerite se v smer hoje: Kompas držite ravno in se usmerite v smer, ki ste si jo zapomnili. Spremljajte smer na kompasu in se prepričajte, da ostajate na pravi poti.

Osnovni pojmi, ki jih morate pri uporabi kompasa poznati

Ni dovolj le vedeti, kje je sever. Poznati bi morali tudi terminologijo, ki se pri uporabi kompasa uporablja. Naj se boste ravnali po navodilih na internetu, v literaturi ali se boste le pogovarjali z izkušenim uporabnikom kompasa, morali bi vedeti, o čem se natančno pogovarjate.

• Magnetni sever: To je smer, v katero kaže magnetna igla kompasa, ko je prosto obešena in je njena os vodoravna. V resnici se magnetni sever lahko razlikuje od geografskega severa.
• Geografski sever: To je smer, ki kaže proti severnemu polu Zemlje.
• Deklinacija: To je odklon med smerjo magnetnega severa in geografskega severa na dani legi na Zemlji.
• Deviacija: To je odklon med smerjo magnetnega severa in smerjo kompasa, ki ga povzročajo magnetni vplivi na krovu ladje ali v letalu.
• Azimut: To je kot med smerjo severa in smerjo, v katero želite iti.
• Kompasni kurz: To je smer, v katero je obrnjena magnetna igla kompasa in v katero se trenutno premikate.
• Kompasni obroč: To je vrtljivi notranji obroč kompasa, ki vsebuje skale in oznake za različne smeri. Ta obroč se da vrteti tako, da kaže smer, v katero želite iti.

Iz česa je kompas sestavljen?

Kompas je sestavljen iz nekaj osnovnih delov:

• Magnetna igla: To je fina in dolga igla, ki je opremljena z magnetom. Nameščena je na ležaju in se v prostem obešenju obrne v smer magnetnega polja Zemlje.
• Vijak obesišča: To je vijak, ki magnetno iglo pritrjuje na ležaj in ji omogoča prosto vrtenje.
• Ležaj: To je naprava, ki drži magnetno iglo in ji omogoča vrtenje okoli osi.
• Zapisna skala: To je skala na robu kompasa, ki vsebuje številke in oznake, ki označujejo različne smeri.
• Zaščitno ohišje: Mnogo kompasov ima zaščitno ohišje, ki magnetno iglo varuje pred poškodbami in ji omogoča pravilno delovanje.
• Nastavitveni elementi: Nastavitveni elementi, kot sta zapah ali libela, uporabniku omogočajo pravilno namestitev kompasa pred uporabo.
• Ravnilo: Nekateri kompasi imajo ravnilo, ki se da uporabiti za merjenje razdalje ali za risanje poti oz. tras.
• Kompasna roža: To je krožna skala z označenimi smernimi točkami (običajno 360 stopinj), ki se nahaja v notranjosti kompasa in na kateri se lahko obrne magnetna igla.

Kako izbrati pravi kompas?

Pri izbiri kompasa se lahko zgodi, da vas bo preplavila množica informacij, ki jih boste imeli na voljo. Kateri tip kompasa je pravi? Od katerega boste imeli največjo korist, kako boste kompas uporabljali in pri kateri dejavnosti.

Premislite, za kakšen namen boste kompas uporabljali. Ste pohodnik, lovec ali želite kompas uporabljati na plovbi z ladjo? Če boste kompas uporabljali na ladji, morda za vas klasični magnetni kompas ne bo primeren zaradi odklonov in popačenj, ki jih povzroča sestava ladje.

Premislite tudi, v kakšnih situacijah boste kompas uporabljali. Vam bo zadostoval majhen kompas, ki ga zlahka pospravite v žep, ali se vam bo lažje bralo z večjega kompasa? Tu morate misliti na to, da je pri kompasih pomembna tudi velikost. Pri večjih kompasih je večinoma večji magnet, ki zna sever pokazati bolj zanesljivo - pozor, to pa ne velja, če ste blizu kovinskih konstrukcij. Te lahko vplivajo na natančnost kompasa in boljša izbira bi bil nasprotno manjši kompas. Manjši kompasi so tudi občutljivejši - so tako primernejši pri nastavljanju smeri, na primer pri gibanju po gozdnem terenu.

Pri velikosti pa je treba omeniti tudi še en pomemben dejavnik - to sta nedvomno cena in kakovost. Kompasi v višjih cenovnih kategorijah, od preverjenih proizvajalcev iz kakovostnih materialov, so mnogokrat zanesljivejši ne glede na velikost. Kompas si lahko kupite že od 5 €, pa tudi nad 500 € - Večinoma gre prav za ladijske kompase, na katere se morate znati zanesti 100 %.

Če boste kompas uporabljali bolj ali manj rekreativno, v okolju, ki ga poznate, vam bo zadostoval tudi cenovno manj zahteven kompas. Odklon in deviacija pri poceni kompasu bosta namreč pomenila, da boste do svojega cilja prišli nekaj metrov dlje.

Ne pozabite tudi na to, kaj s kompasom zmorete. Vam bo zadostovala le popolna osnova, torej kompas, ali si potrpite pri nečem večfunkcijskem? Mnogi kompasi vam poleg ugotovitve strani neba ponudijo več: osvetlitev, ravnilo, libelo, vodoodpornost, nastavitev deklinacije, možnost obešanja, vizualno privlačen ovoj in še mnogo drugega. Določite, na kakšen način boste kompas uporabljali in brez česa si svojega pomočnika pri navigaciji ne bi znali predstavljati.

Kakšne vrste kompasov obstajajo?

Obstaja nekaj vrst kompasov, ki se uporabljajo za različne namene, na splošno pa jih lahko razdelimo na tri glavne kategorije:

Geografski kompasi - Ti kompasi se uporabljajo za orientacijo in navigacijo na zemlji in v zraku. Geografski kompasi so lahko ročni, fiksni ali elektronski.

Pomorski kompasi - Ti kompasi se uporabljajo za navigacijo na morju. Pomorski kompasi so pogosto nameščeni na višje ležečih mestih na ladji in morajo biti odporni proti udarcem in tresljajem. So običajno dražji, njihova cena se lahko giblje celo v stotinah evrov.

Kompasi za športno orientacijo - Ti kompasi se uporabljajo za tekmovalno in rekreativno športno orientacijo. So običajno majhni, lahki in natančni, z jasnimi kazalniki smeri in številkami. Pogosto se označujejo kot busole.

Poleg teh osnovnih tipov obstajajo tudi drugi specializirani kompasi, kot na primer talni kompas (uporabljan za geološke in arheološke raziskave), kompas za lovce (uporabljan za orientacijo pri lovu) in drugi.

Kakšna je razlika med kompasom in busolo

Izraza "kompas" in "busola" se pogosto uporabljata kot sinonima, saj obe napravi služita za orientacijo v prostoru s pomočjo magnetnih lastnosti. Obstajajo pa fine razlike, ki ju ločujejo. Busola je poenostavljeno kompas, ki je večinoma dopolnjen s kotomerom, lupo in ravnilom. Uporablja se v povezavi z zemljevidom za določitev azimuta in telo busole je zato izdelano iz prosojnega materiala, da lahko berete zemljevid pod busolo.

Žiroskopski kompas / Žirokompas

Žiroskopski kompas, žirokompas, izkorišča lastnosti žiroskopa, ki je naprava, ki skuša ohraniti svojo os vrtenja v eni ravnini. V žiroskopskem kompasu je žiroskop obrnjen vodoravno tako, da je njegova os vrtenja v ravnini, vzporedni s površino zemlje.

Ko žiroskop miruje, je njegova os vrtenja poravnana z osjo zemeljskega magnetnega polja. Ko se kompas premakne, žiroskop ohranja svojo os vrtenja v ravnini, ki je vzporedna s prvotno ravnino. Ta učinek se imenuje žiroskopska stabilizacija.

S kombinacijo žiroskopskega učinka in magnetnega senzorja, ki zaznava nagib osi žiroskopa glede na zemeljsko magnetno polje, lahko žiroskopski kompas določi smer. Ko se smer spremeni, se spremeni tudi os žiroskopa, vendar bo zaradi žiroskopskega učinka njegova os vrtenja skušala ostati v isti ravnini, kar omogoča določitev nove smeri. Žiroskopski kompasi so natančni in zanesljivi, vendar so nagnjeni k prekrivanju (t. i. "gimbal lock"), ki se lahko zgodi, če os žiroskopa pride v določen kot, ko izgubi svojo žiroskopsko stabilizacijo.

Kakšna je razlika med kompasom in GPS?

Morda si mislite, da vam bo za določitev smeri najlažje uporabiti napravo GPS - je natančnejša, razumljivejša in ne potrebujete nobenih posebnih spretnosti, da pridete iz točke A v točko B. Treba pa se je zavedati, da signala GPS morda ne ujamete povsod in nima svetovne pokritosti. Še vedno so mesta, kjer vam niti GPS ne pomaga. Poleg tega ste pri GPS odvisni od sodobnih tehnologij. Če se vam izprazni telefon, ste brez navigacije. Kompas se vam ne izprazni nikoli.

Treba pa se je zavedati, da s kompasom določite le smer, ne vaše lege.

Kaj če pri sebi nimam kompasa?

Če se znajdete v situaciji, v kateri morate določiti smer in nimate kompasa niti pametnega telefona, vam ni treba obupati, zadostuje vam tudi pravilno nastavljena analogna ura. Ta metoda pa deluje le čez sončen dan, če je oblačno ali je ravno noč, te metode žal ne morete uporabiti.

1. Uro položite na ravno površino, kot na primer na tla, mizo ali tlak.
2. Uro obrnite tako, da bo mali kazalec kazal proti soncu.
3. Natanko na polovici med številko 12 na številčnici in urnim kazalcem si predstavljajte črto, ki poteka skozi celotno številčnico. Črta med številko 12 in urnim kazalcem bo kazala na sever, drugi del črte pa bo kazal na jug.

Prednosti in slabosti kompasa

Prednosti

• Preprostost: Kompas je relativno preprost in ga lahko uporabite skoraj kjer koli in kadar koli.
• Neodvisnost: Za razliko od navigacijskih naprav, ki so odvisne od baterij in električne energije, kompas za svoje delovanje ne potrebuje električnega toka niti drugega vira energije.
• Natančnost: Na kompas se lahko večino časa zanesete. Če z njim pravilno ravnate in se ne nahajate nekje, kjer je drug vir magnetizma, z njim ne bi smeli imeti težav.
• Vsestranskost: Kompas lahko uporabite na mnogih mestih, kot na primer v gozdu, na vodi, v gorah, v puščavi, …
• Nizka cena: Kompas je precej poceni in tudi kakovosten. Zanesljiv kompas si lahko kupite za nekaj deset evrov.
• Nadomestni vir informacij: V primeru, da vseh drugih virov informacij o smeri (na primer GPS ali telefona) ne boste mogli uporabiti, vas kompas ne bo pustil na cedilu.
• Izboljšanje orientacijskih sposobnosti: Preprosto zapisano, vedeli boste, kje je sever. Z malo prakse bi morale biti situacije, ko se nekje znajdete izgubljeni, zmanjšane na minimum, kar je odlična spretnost.

Slabosti

• Odvisnost od magnetizma: Kompas deluje po načelu magnetizma, kar pomeni, da je njegovo pravilno delovanje odvisno od magnetnega polja okoli njega. Nekatera območja imajo lahko moteno magnetno polje, kar lahko vpliva na natančnost kompasa.
• Vpliv drugih magnetnih virov: Poleg zemeljskega magnetnega polja lahko na pravilno delovanje kompasa vplivajo drugi magnetni viri, kot na primer električni vodi ali kovine v okolici.
• Potreba po korekciji: Na različnih mestih na Zemlji je lahko deklinacija (odklon med smerjo magnetnega severa in geografskega severa) različna in zahteva se korekcija.
• Težka uporaba v temnih razmerah: V temnih razmerah ali ob slabših svetlobnih razmerah je lahko težko brati skale in oznake na kompasu - razen če torej nimate drugega vira osvetlitve ali če osvetlitev ni vgrajena neposredno v kompas.
• Ni natančen višinomer: Kompas ne ponuja informacij o nadmorski višini, ki so potrebne za nekatere vrste navigacije, kot na primer za letenje.
• Zahtevna uporaba pri gibanju: Pri uporabi kompasa v gibanju je treba ohranjati njegov stabilen in enak položaj. To je lahko zahtevno, ko se premikate čez teren z različnimi nakloni ali pri gibanju na ladji, kjer je nenehno zibanje in nagibanje.

Zgodovina kompasa

Natančen izvor kompasa ni znan, vemo pa, da je bil prvi kompas iznajden na Kitajskem približno v 1. stoletju pred našim štetjem. Naprava je bila izdelana iz magnetiziranega železa na iglici, ki se je premikala v vodi in kazala na sever. To orodje se je prvotno uporabljalo kot kazalec juga za feng shui, kasneje pa se je uporabljalo za navigacijo in orientacijo.

V 11. stoletju je bil kompas uveden v Evropo prek Arabcev in je postal ključno orodje za plovbo in odkrivanje novih svetov. V 13. stoletju je kompas postal trden del navigacijske opreme plovil in je omogočil razvoj pomorske trgovine in odkrivanja novih geografskih območij.

Sčasoma se je razvoj kompasa pomikal proti večji natančnosti in praktičnosti. V 18. in 19. stoletju so bili razviti različni tipi kompasov za različne uporabe, kot na primer merjenje smeri na zemlji ali na morju.

10 zanimivosti o kompasu

1. Kompas je bil prvotno iznajden v starodavni Kitajski v 1. stoletju pred našim štetjem in se je uporabljal za navigacijo na morjih in rekah.
2. Beseda "kompas" izhaja iz latinske besede "circum-passus", kar pomeni "krog-merjenje".
3. Kompasi izkoriščajo magnetne lastnosti feromagnetnih materialov.
4. Obstajata dve glavni vrsti kompasov: magnetni kompas, ki izkorišča magnetne lastnosti zemeljskega magnetnega polja, in žiroskopski kompas, ki izkorišča rotacijsko gibalno silo zemeljske površine.
5. Kompasi se uporabljajo ne le za navigacijo, temveč tudi za določitev smeri in lege v geologiji, arheologiji in drugih vedah.
6. Kompasi se uporabljajo tudi v letalski in pomorski navigaciji, kjer so ključno orodje za določitev smeri in lege.
7. Kompasi se prav tako uporabljajo pri izdelavi in orientaciji zemljevidov ter pri navigaciji na terenu.
8. Poleg magnetnih in žiroskopskih kompasov obstajajo tudi digitalni kompasi, ki za določitev smeri izkoriščajo senzorje in računalniške algoritme.
9. Na kompase lahko vplivajo močna elektromagnetna polja, kot so na primer električni vodi ali zmogljive elektronske naprave.
10. V preteklosti so se kompasi uporabljali tudi v magičnih in duhovnih praksah ter so veljali za simbole duhovne orientacije.